Načrt sanacije, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije pripravil po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije, predvideva obnovo gozdov s sadnjo in setvijo na območjih najhujše poškodovanosti. To je na okoli 900 hektarjih gozda, kjer je vegetacija popolnoma uničena in je
gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Zajeten del gozda na Krasu je bil tudi ob pomoči prostovoljcev do danes že obnovljen. V dveh letih je bilo obnovljenihe 232 hektarjev pogorišča: na več kot 46 hektarjih so prostovoljci in izvajalci posadili sadike, na 135 hektarjih posejali seme in na 51 hektarjih posadili želod.

Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezan habitat za živali, sam ne bo mogel obnoviti. Zato tudi letos potekajo različne akcije obnove gozdov na Krasu.

Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije so v začetku tedna že sadili zaposleni iz Zavarovalne skupine Sava ter Radenske, v petek in soboto pa so prostovoljci iz vse Slovenije posadili 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrasta cer in puhasti hrast, lipovec in koprivovec. S tem bodo pomagali obnoviti gozd na območju Fajtega hriba v občini Renče - Vogrsko in v okolici Cerja v občini Miren – Kostanjevica, na skupno 10 hektarih.

Do spomladi je predvideno, da se na Krasu posadi 32.000 sadik in poseje okoli 300 kg semena maklena in lipe; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Pred začetkom del je prostovoljce nagovoril župan Občine Renče - Vogrsko, Tarik Žigon, ki je vsako leto znova navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj čas in delo za to, da bo Kras nekoč spet obdan z gozdom. Zbrane je v imenu Zavoda za gozdove Slovenije pozdravil pomočnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec. Poudaril je pomen čimprejšnje obnove najbolj poškodovanih površin, da se prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. "Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razraščanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem času. Na tak način bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh območjih že uspevale."

"Kot občina, ki svoj razvoj gradi na zeleni filozofiji in odgovornosti, se zavedamo edinstvenosti takšnih vseslovenskih akcij sajenja dreves, ki pa jih brez strokovne pomoči in posluha Zavoda za gozdove ne bi mogli izvesti. Odziv je kot vselej izjemen, hvaležni smo vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki iz akcije v akcijo skrbijo za zeleni obliž pogorelemu Krasu. Narava prav tako že vrača s hvaležnostjo," pa je udeležencem in organizatorjem sporočil župan Občine Miren - Kostanjevica, Mauricij Humar.

Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, pa je izpostavila pomen dolgoročnih partnerstev s podjetji in izobraževalnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto: "Ključnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega
habitata, dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zaključimo samo v tesnem sodelovanju med številnimi deležniki. Zato gre vsem, ki z nami vztrajate tretje leto, tako z donacijami kot neposredno prisotnostjo na terenskih akcijah, velika zahvala za iskreno in predano okoljsko odgovorno ravnanje, ki se bo obrestovalo bodočim generacijam."

Akcija obnove gozda je potekala v dveh dneh, kar pomeni, da je ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 700 prostovoljcev.

Foto: Leon Ambroželj